KOLO PRISPEVEKDolžina izleta:
45 km – v obe smeri skupaj
Težavnost:
lahka – ravninska; pot nas pelje po kolesarskih poteh in lokalnih cesta. Nevarnih odsekov praktično ni.
Časovni okvir:
samo kolesarjenje nam vzame 3-4 ure, če pa si ogledamo še številne naravne in kulturne znamenitosti, pa je to lahko celodnevni izlet.

ZGIBANKA (skrajšana predstavitev izleta)

KARTA POTI

Kaj si lahko ogledate na poti proti ŠKOFJI LOKI? (klik na postajo)

1. GUNCLJE, 2. STANEŽIČE, 3. SENIČICA, 4. GORIČANE, 5. SORA, 6. DOL, 7. PUŠTAL, 8. ŠKOJA LOKA

Kje lahko kaj pojemo?

- Pepino bar - Rakovnik
- Klementina – picerija - Pungert
- Brazzera – picerija – Tržnica Koseze
- Kavarna in slaščičarna Homan – Škofja Loka

1. Gunclje – najstarejša hiša iz 16. stoletja

Najstarejša hiša v Guncljah izvira nekje iz 16. stoletja ter je nastala v poznem srednjem veku, kar je mogoče sklepati iz masivne konstrukcije in posameznih detajlov. O nastanku hiše je več domnev. Ena domneva, da je nastala kot pristava bližnje graščine na Dvoru, druga pa, da se je razvila iz kašče. Na desni strani vhoda je slabo viden motiv trebušaste vaze s cvetjem. Sneg v zimi 1965/66 je poškodoval velik del ometa in fresk. Hiša je etnografski spomenik prvega reda, ker ima ohranjeno zasnovo in arhitektonske detajle iz 16. stoletja. Hiša je bila leta 1769 nadzidana in bogato poslikana s freskami, šivanimi robovi z motivom štirilista ter slikanimi okenskimi okvirji. Ohranjen je alpski tloris hiše.


NA VRH

2. Stanežiče – mladinski golf center

Mladinski golf center Stanežiče je namenjen vsem generacijam in ponuja prav prijetno rekreacijo. Vabljeni na partijo golfa! Obratovalni čas igrišča je od 10.00 do 18.00.

 
NA VRH

3. Seničica – Hafnerjeva kapelica

Spomeniška celota, ki jo sestavljajo kapelica, prosto stoječa zvončnica in zasajeno drevje kot sestavni del arhitektove zasnove, stoji na samem ob poti sredi travnikov. Načrt je leta 1934 izdelal arhitekt Jože Plečnik po naročilu trgovca Lovra Hafnerja. Sodelavec je bil arhitekt Janez Valentinčič, ki je dela tudi nadzoroval.

NA VRH

4. Goričane - Dvorec

Habsburški cesar Friderik III. je decembra 1461 ustanovil ljubljansko škofijo in ji hkrati prepustil tudi grad Goričane. Grad je močno razmajal potres leta 1511, nato pa ga je leta 1613 opustošil požar, ki ga je zanetila strela. Ljubljanski škof Tomaž Hren ga v dobi reformacije ni dal več obnavljati in je ostal v razvalinah. Razvaline starega gradu je škof Oton grof Puchheim (1641-1664) uporabil pri gradnji nove graščine v bližini, gradnja se je pričela leta 1631 in končala leta 1634. Leta 1934 je v gradu potekala pokrajinska konferenca Komunistične partije Slovenije, na kateri je pod tajnim imenom Rudi sodeloval tudi Josip Broz Tito. V lasti ljubljanske škofije je ostal do konca druge svetovne vojne, ko so dvorec nacionalizirali. Sprva so bila v dvorcu stanovanja, nakar so ga leta 1962 pričeli obnavljati za muzejske namene. Čez dve leti (1964) se je tako v dvorec vselil Muzej neevropskih kultur, dislocirana enota Slovenskega etnografskega muzeja, ki pa se je iz dvorca izselila leta 2001. V dvorcu se je nahajala tudi spominska soba pokrajinske konference.

Po osamosvojitvi Slovenije je nadškofija Ljubljana vložila denacionalizacijski zahtevek za vračilo dvorca. Leta 1995 so zahtevek zavrnili, ker se je v njem nahajal muzej, a so po ukinitvi muzeja dvorec vrnili nadškofiji. Leta 2004 je nadškofija pričela z obnovo dvorca in okolice. Ker se je obnova dvorca pričela v času škofovanja kardinala Rodeta, se danes na vhodnem portalu nahajata njegov škofovski grb in grb Nadškofije Ljubljana.

Dvorec Goričane je žal zaprt za javnost.

NA VRH

5. Sora - naravno kopališče,

Urejeno naravno kopališče Sora s potrjeno čisto kopalno vodo.

NA VRH


Finžgarjeva župnija

V župnijski cerkvi sv. Štefana v Sori je od leta 1908 služboval eden najpomembnejših slovenskih pisateljev Fran Saleški Finžgar in v desetih letih službovanja pustil velik pečat. Je avtor enega najpomembnejših slovenskih romanov Pod svobodnim soncem.

NA VRH

6. Dol – Dolinčkova domačija

V vasici Dol stoji dobro ohranjena in delno obnovljena kmečka domačija dolinskega dela tega območja, postavljena v osemnajstem stoletju. Z ohranjeno črno kuhinjo, prostorom za živino, kmečko hišo in spremljevalnim poslopjem je zagotovo lep primer lokalne kulturne dediščine, s katero lahko prihodnjim rodovom pokažemo, kako so nekdaj živeli.

NA VRH

7. Puštal – Nacetova hiša, Puštalski grad, Hudičeva brv, naravno kopališče

Nacetova hiša

Na robu vasi Puštal, na desnem bregu Poljanske Sore, stoji Nacetova hiša. Delno zidana nadstropna stavba pokrita z dvokapno streho je bila zgrajena v 16. stoletju in leta 1755 temeljito obnovljena. Je edina hiša v Škofji Loki, ki od sredine 18. stoletja do danes ni bistveno spremenila svoje zunanje podobe in svoje bivalne hiše ter velja za najbolje ohranjeno kmečko stavbo na škofjeloškem območju in v ljubljanskem zaledju.
Najavljeni obiskovalci si lahko ogledajo hišo in predmete ter opreme, ki pričajo o življenju mnogih rodov, ki so kljub muzejski vrednosti še vedno uporabni.

Puštalski grad

Puštalski grad se omenja že v 13. stoletju, sedanji videz gradu pa je nastajal od 16. stoletja dalje. Kapelo sv. Križa v Puštalskem gradu krasi freska Giulia Quaglia Snemanje s križa iz leta 1706, ki sodi med dragocenejše umetnine v Škofji Loki. V gradu je danes glasbena šola. Ker je grad v zasebni lasti, si grajskega dvorišča ni vedno mogoče ogledati.

Hudičeva brv

Puštalci in Ločani vedo povedati, da je lesena brv čez reko Soro svoje ime dobila po nekdanjem prikazovanju hudiča na tem kraju. Ko so domačini na obeh straneh mostu postavili znamenje, so ga za nekaj časa pregnali, nato pa se je ponovno začel prikazovati na sredini mostu. Hudiča so dokončno pregnali pod Šturmovo skalo, ko so tudi na sredo brvi postavili znamenje, posvečeno sv. Janezu Nepomuku, zavetniku mostov.

Naravno kopališče v Puštalu

Kopališče se nahaja na desnem bregu Poljanske Sore v Škofji Loki. Z lepo obnovljenim lesenim pomolom in lepo urejenim gostinskim lokalom vabi obiskovalce od daleč in blizu.

NA VRH

8. Škofja Loka – Škofjeloški grad, Škoparjeva hiša, Kapucinski most, Kapucinska knjižnica, staro mestno jedro

Škofjeloški grad

Prvotni grad so zgradili freisinški škofje leta 1202. V potresu leta 1511 je bil grad skoraj povsem porušen, škof Filip pa ga je dal obnoviti. Na grajskem dvorišču je bil nekdaj mogočen štirikotni stolp, katerega tlorisne mere so restavrirane. Danes je v gradu eden najlepše urejenih muzejev z arheološko, zgodovinsko, kulturno, umetnostno, prirodoslovno in etnološko zbirko.

Škoparjeva hiša na grajskem vrtu

Na Loškem gradu, sredi grajskega vrta stoji hiša iz 16. Stoletja, ki sodi v tip hiše s črno kuhinjo. Predstavlja bivalno kulturo kajžarjev in malih kmetov širšega loškega okolja v obdobju od 16. do konca 19. stoletja. Gre za enega prvih muzejev na prostem v Sloveniji.
Ogled je mogoč po predhodnem dogovoru z Loškim muzejem v času delovnega časa muzeja.

ŠKOFJA LOKA, MESTO STARIH OBRTI

Staro srednjeveško mesto Škofja Loka leži ob sotočju rek Poljanske Sore in Selške Sore, v čudoviti dolini na prehodu iz Sorškega polja v Škofjeloško in Polhograjsko hribovje. Stari del mesta stoji na starih rečnih terasah in obsega Mestni trg (Plac) in Spodnji trg (Lóntrg), nad mestom pa bahavo postavlja Loški grad. Mesto slovi kot najbolje ohranjeno srednjeveško mesto v Sloveniji in je mnogim znano tudi kot mesto Škofjeloškega pasijona.
O Škofje Loki kroži kar nekaj legend, viri pa navajajo predvsem legendo o zamorcu, ki je povezana tudi z grbom mesta. Legenda pripoveduje, da je freisinški zemljiški gospod Abraham, s svojim služabnikom zamorcem potoval po Poljanski dolini, ko sta v temnem gozdu naletela na velikanskega medveda. Knez Abraham je od strahu obstal, zamorec pa je medveda ustrelil z lokom. V zahvalo mu je škof obljubil, da »ga bo naredil slavnega, da ga bodo pomnili še mnogi rodovi« in dal v grb mesta vrisati njegovo podobo. Zamorec s krono je tako postal simbol freisinške škofije, posledično pa tudi mesta Škofja Loka.
Staro mestno jedro od tedaj tvorita zgornji Mestni trg (Plac) in Spodnji trg (Lontrg), nad katerima gospoduje Škofjeloški grad.

Mestni trg

Spodnji trg

Kapucinski most

Viri navajajo, da se je mesto zaradi večje varnosti v začetku 14. stol. zaščitilo z obzidjem, skozi katerega je vodilo petero vrat, zavarovanih s stražnimi stolpi. Obzidje je veliki meri ohranjeno še danes, iz tega obdobja pa je tudi znameniti kamniti ali kapucinski most, ki ga je dal zgraditi škof Leopold. Pri tem velja omeniti tragično usodo škofa, ki je med jahanjem po omenjenem mostu brez ograje, s splašenim konjem vred padel čez most in utonil. Most je bil zgrajen iz rezanega kamna v polkrožni obliki, v srednjem veku pa so ob mostu stala Selška vrata s stražnim stolpom. Leta 1888 so ga obnovili in opremili z železno ograjo, sredi nje pa postavili kip sv. Janeza Nepomuka z loškim grbom na podstavku. S svojo častitljivo starostjo nad 600 let je Kapucinski most eden najstarejših spomenikov tovrstne gradnje v srednji Evropi.


Homanova hiša

V 15. stoletju je veličasten meščanski dvorec Homanova hiša, ki je bila v lasti freisinškega škofa. Iz 16. stoletja je tudi izjemno markantna, nekdanja mestna hiša Stari rotovž, ki je bila svoj čas sedež mestnega sodnika in drugih predstavnikov javnega loškega življenja.

Stari rotovž

Mestna kašča

Znamenita mestna Kašča je stala že pred potresom leta 1511. Gre za eno od najbolj častitljivih stavb v mestu, saj je bila kašča poleg gradu najpomembnejše poslopje zemljiških gospodov. V njej so namreč shranjevali vse naturalne dajatve, upravljal pa jo je poseben škofov uradnik (kaščar).

Kapucinska knjižnica

Leto pred Špitalom (1709) so v neposredni bližini Kamnitega mostu zgradili kapucinski samostan in cerkev sv. Ane, ki se ponaša s čudovitimi freskami. Stenske slikarije so Gosarjeve in Ogrinove, v samostanu pa tudi je knjižnica starih verskih knjig, v kateri hranijo tudi rokopis prej omenjene pasijonske procesije iz leta 1721 (Škofjeloški pasijon), ki ga je v slovenščini napisal pater Romuald.

NA VRH

Za pravilno delovanje strani uporabljamo piškotke. Podrobne informacije..